vonj

Vonj ti pove brez napake vse, kar moraš vedeti; ni besed, ne natančnejših novic, kot so tiste, ki jih sprejema nos.
(Italo Calvino, 1923-1985)

Nič ne prebudi spomina tako, kot vonj.
(William McFee, 1881-1966)

concert 2. koncert
Torek, 4. december 2018, ob 19. uri, Koncertna dvorana GŠ Koper




Helena Winkelman, violina (Švica) WWW

Francesco Dillon, violončelo (Italija) WWW

Emanuele Torquati, klavir (Italija)WWW


PROGR concert M:

Introvertirani prostor

Robert Schumann (1810–1856): Fantasiestuck op. 88 št./n. 1 »Romanze«

Helena Winkelmann (1974): Nocturne (2018)
new prva izvedba v Sloveniji

Robert Schumann (1810–1856): Fantasiestuck op. 88 št./n. 2 »Humoreske«

Salvatore Sciarrino (1947): Melencolia 1 (1981)
za violončelo in klavir

Robert Schumann (1810–1856): Fantasiestuck op. 88 št./n. 3 »Duett«

Stefano Pierini (1971): Quaderno Kosovel (2017)
new prva izvedba v Sloveniji

Robert Schumann (1810–1856): Fantasiestuck op. 88 št./n. 4 »Finale«


concert QUADERNO KOSOVEL (Zvezek Kosovel), delo italijanskega skladatelja Stefana Pierinija, se navezuje na slovenskega pesnika Srečka Kosovela. V svojem kratkem življenju, umrl je pri 22 letih, je pesnik napisal veliko poezij izjemnega pomena in umetniške veljave, ki niso še deležne večjega odmeva. Kosovel je živel med 1. svetovno vojno in v svoji poeziji je preizkušal »ekstremni občutek življenja« in vse smrtonosne rane: enako kot kraški bori, opisani v njegovih poezijah, s koreninami pritrjenimi v trdoživo zemljo, medtem ko krošnjo pretresa burja, je tudi Kosovel vezan na svoje korenine in pretresen zaradi dogajanja v zunanjem svetu. Poezija postane zanj sredstvo, katalizator, preko katere vse to sprejema in spreminja. Skladba je sestavljena iz štirih trenutkov, ki se nanašajo na tekst. To so štirije nemi madrigali, v katerih je besedilo implicitno. Štiri pokrajine, v katerih je razmerje med zapisanim znakom in tem kar slišimo, raziskovano v prostoru sluha – v bipolarni dimenziji (glasba/beseda), kjer smisel nastaja s kroženjem med eno in drugo dimenzijo. Poslušalec se lahko prosto giblje v tem prostoru in izbira svojo lastno interpretacijo dveh, po naravi paralelnih in prikrivajočih se polov, dokler ne »prebere« poetičnega »teksta« na višjem nivoju, na katerem se tako besede kot glasba pomešajo in spreminjajo. Če zapre oči, lahko zazna vonj Krasa, ki ga je Kosovel tako ljubil.

I. MOJA PESEM
Moja pesem je eksplozija,
divja raztrganost. Disharmonija. Moja pesem noče do vas,
ki ste po božji previdnosti, volji mrtvi esteti, muzejski molji, moja pesem je moj obraz.

II. SKICA NA KONCERTU
Ves poln sanj je črni klavir, ko da globina mrakov
v njem se zrcali.
Za njo je sprostrl
bele roke pianist.
Tiho,
ko da na črnem mramornem jezeru odplavala laboda bela sta neskončnosti iskat ...

III. USPAVALNA PESEM
Moja pesem je bela, bela kakor mrliška mesečina, kadar vztrepeče na oceanu. V mojem srcu tišina, tišina.
O in žene ni in ni,
ni je žene, ki bi me ljubila,
in vsa kozmična noč stoji
in jaz stojim sredi nje brez cilja.
Sredi ceste sem se ustavil: kam bi tako sam in kako? - Med kostanji mesečina, okoli mene vse svetlo.

IV. V SOMRAK ZVONI
V somrak zvoni, na gozdove pala je tema;
tiha pesem, ko da hoče
od sveta. Proč... in tam bi onemela, tam bi ugasnila
in to sivo, težko žalost
v večnost potopila...


Winleman

Helena Winkelman (1974) je skladateljica, violinistka in umetniški vodja ansambla Camerata variabile, ki ustvarja zelo raznoliko in uspešno kariero. Izhaja iz glasbene družine profesionalnih izvajalcev baročne glasbe iz Schaffhausna (Švica). Že zelo zgodaj je razvila zanimanje za improvizacijo in za sodobno glasbo. Pri 19 letih je začela komponirati. Študirala je violino v Lucernu, Manheimu in v Baslu. Po diplomi iz pedagoške in koncertne smeri se je preselila v New York, kjer je začela obiskovati svoje prve ure kompozicije. Ko se je pri 24-ih letih vrnila v Basel, je nadaljevala študij kompozicije z Rolandom Moserjem in Georgom Friedrichom Haasom ter po 5 letih diplomirala. Poleg svoji učiteljev, Helena obožuje skladatelja Györgya Kurtaga in Georgeja Benjamina, tolkalista Pierreja Favreja, violinista Gidona Kremerja in dirigenta Claudia Abbada, s katerim je sodelovala 5 let v orkestru Lucerne Festival Orchestra. Svojo izkušnjo izvajalke je uporabila pri komponiranju novih del, v katerih je izrabila vse možne tehnične in ekspresivne razsežnosti glasbil, za katere je skladbe napisala.
Goji tudi poseben interes za literaturo, predvsem za Danteja, Rumija in ljudske pripovedke ter za kulturo starih avtohtonih ljudstev, ki so zanjo prav poseben navdih. Leta 2010 je preživela en mesec v Varanasi v Indiji, kjer je preučevala temelje indijskega klasičnega petja Dhrupad z Ritwikom Sanyalom. Katalog njenih del obsega skladbe tako za solo instrument, kot za velik orkester. Posebno rada piše zborovsko glasbo in glasbo navdahnjeno z ljudskimi motivi za komorne ansamble.

Njena dela izvajajo po vsem svetu, predvsem pa v sodelovanju z Latvian Vocal Ensemble Putni, NOIS quintet (Noldi Alder, Lucas Niggli a.o.), Musikfabrik iz Kölna in Dana Ciocarlie iz Pariza. Sodelovala je na festivalih, kot so: Davos, Lucerne and Alpentöne Switzerland, IMS Prussia Cove v Angliji in BASTAD Festival na Švedskem. Leta 2013 je bila rezidenčna skladateljica na festivalu Ernen v Švici in leta 2014 v Lockenhausu v Avstriji. Njena skladba Bandes Dessinées je bilo izvedena na Svetovnih dnevih glasbe v Ljubljani. Izvajalci njenih del so Arditti Quartet, Schumann Quartet, Faust Quartet, Steamboat Switzerland, Ensemble Phoenix iz Basla, Münchener Chamber Orchestra, Asian Art Ensemble iz Berlina, Basel Chamber Orchestra in solisti, kot so Thomas in Patrick Demenga, Xenia Jankovich, Christoph Richter, Balthasar Streiff, Robert Koller ter Hansheinz Schneeberger. Leta 2016 je prejela nagrado svojega rojstnega mesta Schaffhausna +GF+, leta 2017 pa je bila prejemnica državne nagrade The Swiss Music Award. Prejela je več štipendij, med drugimi štipendijo fundacije Migros - Genossenschaftsbund und Göhner, društva Friedl-Wald, dve vabili kot rezidenčni umetnik v London in Berlin s strani Landis and Gyr ter štipendijo mesta Schaffhausen KulturRaumSchaffhausen.WWW


Dillon

Francesco Dillon (Torino, 1973) je mednarodno priznan glasbenik. Označuje ga bogata raznolikost repertoarja, ki ga raziskuje. Kot solist je nastopil na pomembnih odrih prestižnih dvoran, kot so La Scala v Milanu, Konzerthaus na Dunaju, Muziekgebouw v Amsterdamu, Philharmonie v Berlinu, Herkulessaal v Minhnu, Laeiszhalle v Hamburgu, Jordan Hall v Bostonu in Teatro Colon v Buenos Airesu. V vlogi solista je sodeloval z orkestri, kot so Simfonični orkester gledališča La Scala, orkester Del Maggio Musicale Fiorentino, narodni orkester RAI, SWR Radio Sinfonieorchester Stuttgart, RSO Radio Symphonie Orchester Wien, Orquesta Estable del Teatro Colon, Ensemble Resonanz, Lithuanian National Symphony Orchestra, Oulu Sinfonia Finlandia, Lithuanian State Symphony Orchestra in Orchestra Regionale Toscana. Igral je pod taktirko dirigentov: Giuseppe Sinopoli, Susanna Mallki, Luciano Berio, Peter Rundel in Johannes Kalitzke. Diplomo iz violončela je opravil pod mentorstvom Andrea Nannonija v Firencah. Nato se je izpopolnjeval pri priznanih glasbenikih, kot so Anner Bijlsma, Mario Brunello, David Geringas in Mstislav Rostropovič. Kompozicijo je študiral z italijanskim skladateljem Salvatorejem Sciarrinom. Leta 1993 je ustanovil godalni kvartet Prometeo. Kvartet je prejel številne mednarodne nagrade (Prague Spring, ARD Münich, Bordeaux), bil pa je tudi prejemnik srebrnega priznanja "Leone d'argento" za glasbeno udejstvovanje na glasbenem bienalu v Benetkah leta 2012.
Dillon je član ansambla Alter Ego, s katerim nastopa na najbolj pomembnih festivalih sodobne glasbe v Evropi. Njegova strast do komorne glasbe ga je vodila v sodelovanja z glasbeniki, kot so Irvine Arditti, Mario Brunello, Giuliano Carmignola, Piero Farulli, David Geringas, Veronika Hagen, Alexander Lonquich, Enrico Pace, Jean-Guihen Queyras in Stefano Scodanibbio. Označuje ga intenzivno zanimanje za sodobno literaturo. Sodeloval je s svetovno pomembnimi skladatelji, kot so Gavin Bryars, Ivan Fedele, Francesco Filidei, Luca Francesconi, Stefano Gervasoni, Philip Glass, Vinko Globokar, Sofija Gubaidulina, Jonathan Harvey, Toshio Hosokawa, Giya Kancheli, Alexander Knaifel, Helmut Lachenmann, David Lang, Alvin Lucier, Arvo Pärt, Henri Pousseur, Steve Reich, Terry Riley, Fausto Romitelli, Kaija Saariaho, Salvatore Sciarrino, Matmos, Pansonic, William Basinsky in John Zorn. Snemal je za SONY, ECM, Kairos, Ricordi, Stradivarius, Die Schachtel in Mode e Touch. Premierno je posnel Variacije Salvatoreja Sciarrina, za katere je bil nagrajen z priznanjem Diapason d'or in Balado Giacinta Scelsija. Obe skladbi je izvajal ob spremljavi narodnega orkestra RAI. V duu s pianistom Emanuelejem Torquati je posnel tri zgoščenke s manj znanimi Schumannovimi skladbami, celoten opus za violončelo Franza Liszta in leta 2018 monografijo Johannesa Brahmsa za Brilliant Classics. Njegove izvedbe predvajajo BBC, RAI, ARD, Radio France, ORF, ABC Australia in WDR. Dillon poleg koncertne dejavnosti vodi seminarje in tečaje na Royal College v Londonu, na Accademia Chigiana v Sieni, na Koservatoriju Čajkovskij v Moskvi, na Pacific University v Kaliforniji, Untref-Buenos Aires, Manchester University in na Glasbeni akademiji v Fiesolah. Od leta 2010 je umetniški vodja festivala za sodobno glasbo "Music@villaromana" v Firencah. WWW


Torquati

Pianist Emanuele Torquati, nagrajenec mnogih tekmovanj v Italiji in v tujini, redno nastopa v Evropi, Kanadi, Ameriki in Afriki, v velemestih kot so Addis Abeba, Buenos Aires, San Francisco, New York, Chicago, Banff, Toronto, Vancouver, Boston, Strasbourg, Paris, Lyon, Leipzig, Berlin, Munich, Krakow, Ljubljana, Kiev, Prague, Graz, Milano in Rim, v sklopu festivalov Alte Oper Frankfurt, Columbia University Fall Series, MITO Settembre Musica, Concerti del Quirinale, Maggio Musicale Fiorentino, Klangspuren, Heidelberger Frühling in Teatro Colon Buenos Aires. Njegove izvedbe predvajajo na radijskih postajah RAI, BBC Radio3, Deutschland Radiokultur, MDR Kultur, Radio France, Radio Svizzera in RTE Lyric ed Euroradio. Od leta 2015 vodi oddajo "Lezioni di Musica" (Glasbene lekcije) na italijanski nacionalni radijski mreži Radio3. Kot solist je nastopil z orkestri, kot so Filharmonični orkester Buenos Aires, Avanti! Chamber Orchestra, Litvanski nacionalni simfonični orkester, ORT Pokrajinski orkester Toskane in z državnim simfoničnim orkestrom RAI iz Torina. Njegovo umetniško udejstvovanje so podprle fundacije in inštitucije, kot so Federazione CEMAT, Accademia Musicale Chigiana, DAAD, Ambassade de France en Italie, Universität für Musik und Darstellende Kunst Graz, New England Conservatory in Ensemble Modern. Kot rezidenčni umetnik je sodeloval v projektih “Voyage Messiaen” in “Intimate Sketches – Vizija o Leosu Janačku v The Banff Centre. Leta 2014 so ga v okviru programa "Les Promesses de l'Art" v organizaciji Italijanskega inštituta za kulturo povabili v Pariz. Posnel je celoten pianistični opus skladatelja Alberta Roussla v dvojni zgoščenki z naslovom "Promenade Sentimentale" Alexandra Zemlinskya za Brilliant Classics in premierne izvedbe del skladatelja in dirigenta Samya Moussaja za COL LEGNO. V duu s čelistom Francescom Dillonom je posnel tri zgoščenke manj znanih del Roberta Schumanna in celoten opus za violončelo in klavir Franza Liszta. Leta 2017 je izdal celoten pianistični opus Charlesa Griffesa "Dolina sanj". Zadnja zgoščenka je izšla marca 2018 ob deseti obletnici sodelovanja z Francescom Dillonom, na kateri so dela Johannesa Brahmsa (Sonata op. 78, madžarski plesi in samospevi). Z veliko strastjo izvaja in raziskuje tudi sodobno glasbo. Izvaja dela skladateljev, kot so Salvatore Sciarrino, Sylvano Bussotti, Wolfgang Rihm, Kaija Saariaho, Beat Furrer, Jonathan Harvey, Thomas Larcher, Brett Dean, Magnus Lindberg in Peter Ablinger. Sodeluje s priznanimi umetniki sodobne glasbe, kot so Isabel Charisius, Matthias Pintscher, Marisol Montalvo, Garth Knox, Susanne Linke, Inon Barnatan in Quartetto Prometeo. Kot pedagog predava na mojstrskih tečajih v organizacij inštitucij, kot so IULM, G.A.M.O., Glasbena akademija Fiesole ter na konservatorijih "F. Bonporti" v Trentu, "B. Marcello" v Benetkah, "L. Perosi" v Kampobauo, "V. Bellini" v Palermu, "G. Tartini" v Trstu, "N. Rota" v Monopoliju. Prav tako ga vabijo tuje akademije: Trinity College v Dublinu in Southampton University v Združenih državah Amerike (New York University in Boston University) ter v Argentini (Univerza La Plata in Univerza Còrdoba). Trenutno poučuje klavir na inštitutu z glasbo "Achille Peri" v Reggio Emiliji.Kot pianist je diplomiral v Firencah pod mentorstvom Giancarla Cardinija. Izpopolnjeval se je pri Konstantinu Boginu, Alexandru Lonquichu, Yvonne Loriod-Messiaenu, Ianu Paceju in Michaelu Wendebergerju. Komorno glasbo je poglabljal z učiteljem Francom Rossijem in s člani Tria di Trieste na Višji mednarodni šoli v Devinu, kjer je prejel diplomo s častnim priznanjem. Od leta 2010 je umetniški vodja sezone sodobne glasbe "music@villaromana" v Firencah. WWW